Ali moram uživati pri delu, da zmagam?
Dve zgodbi, en problem.
Po dolgem času sem srečal prijatelja iz mladosti. Sredi Ljubljane je imel solo koncert in je res odlično žgal na bobne. Spomnim se ga, da je - medtem ko smo se ostali mulci z BMX-i in rolkami vozili po ulici - bil priden in v glasbeni šoli cele dneve žulil klavir. Že takrat se mi je zdelo, da klavirja ne mara in da ne hodi ravno z veseljem tja. Po kratki debati z njim, nekaj dni nazaj, pa sem ugotovil,
da je klavir pri 18 letih podaril (ker ga je marala le mati),
da je 15 let kasneje ponovno odkril ljubezen do glasbe – tokrat zares in v bobnih, in
da je 5 let po tem obesil pisarniško delo na klin, ko je ugotovil, da mu je hobi postal ne le način uživanja življenja ampak tudi dober vir preživetja. Mislim, tip v Ameriko prodaja kratke jingle radijskim postajam.
Veliko sodelujem z odličnimi svetovnimi podjetji. Microsoft je zame eno najboljših. Preprosto zato, ker so tisti, s katerimi aktivno delam na projektih, prizadevni, in ker jim je skupna miselnost "vse se da" in "naredimo najboljše za stranko." Nedavno smo z Microsoftom peljali projekt v 6 državah od Baltika do Cipra in njihovemu najpomembnejšemu prodajnemu kanalu, partnerskim podjetjem, zgradili nove storitve. Po eni izmed delavnic me eden od ključnih akterjev cele zgodbe vpraša:
"A veš tisto vprašanje, ki si ga zastavil udeležencem, mi je dalo zares misliti."
"Katero?"
"Tisto, ko si vprašal, koliko odstotkov časa delajo stvari, ki jih obožujejo«.
"Ja, zgleda, da so kar zadovoljni."
"Ja, to. No, meni osebno je dalo misliti zato, ker jaz imam to 40/60. 60% časa posvetim tistemu delu, ki me ne navdihuje."
Bil sem frapiran.
Pred mano je stal človek, ki je svojo visoko pozicijo na Microsoftu zaslužil s svojo izjemno delovnostjo in rezultati. Oseba, ki je prejela korporativno nagrado za odličnost. In pravi mi, da več kot polovico časa opravlja delo, ki mu ni všeč. Da je pogosto izmučen, da mu tudi zasebno potem zmanjka energije, da se pogosto počuti kot hrček v kletki in da tako ne gre več naprej. Da bi rad dosegel več, a mu zmanjka sape za velike zgodbe.
Dogovorila sva se za individualni coaching, da bi to razmerje spremenila. To se namreč da, in za to ni potrebno dati odpovedi (in ponovno odkriti hobija, ki morda začne prinašati denar). Le svoje nadarjenosti moramo več uporabljati. Gallupova StrengthsFinder analiza je pokazala, da je njegovih top 5 nadarjenosti Relator, Responsibility, Empathy, Achiever in Learner. Kombinacija, ki jo ima eden na cca. 300.000 ljudi. Je izrazito odgovoren uresničevalec (Responsibility, Achiever), kar pomeni, da bi ga zaposlil praktično vsakdo. Ko reče, da bo nekaj naredil, to zagotovo stori. Sliši se fino, ampak zaradi njegovih ostalih lastnosti so njegovi delovni tedni dolgi tudi po 60 ali 80 ur.
Ugotovila sva, da ima preveč napačnih stvari na pladnju in poiskala globlje vzroke. Ostale nadarjenosti so ga pripeljale do tega, da je prevzemal nase tudi stvari, ki jih tesni sodelavci ali niso zmogli (Empathy, Relator) ali pa so čakali, da se prostovoljno javi, da jih naredi (in jih tudi je – Responsibility, Achiever). Problem je to, da mu zmanjka časa, da bi vse lahko zares dobro naredil, in da bi realiziral še kakšno bolj drzno idejo, saj delo v korporaciji zahteva tudi »davek na produktivnost« zaradi nenehnih klicev in sestankov. To seveda frustrira njegove nadarjenosti uresničevanja in odgovornosti (Achiever, Responsibility).
Z drugačnim pristopom je nato svoje lastnosti transformiral v odlike in situacijo popolnoma spremenil:
Njegovo odgovornost je iz osebne nadgradil v timsko odgovornost. To pomeni, da se je prisilil, da več delegira ekipi.
Ker je ob začetku fiskalnega leta dobil novo ekipo, jim je moral najprej zaupati, da bi jim lahko prepustil zadeve. Običajno je novo ekipo spoznal na skupinskem sestanku v živo na začetku leta, nato pa so se za nekaj mesecev raztepli po celi regiji. Da bi mu njegova Achiever in Responsibility »dovolila predajanje odgovornosti« (in ne reagirala tako, da dodatno prevzame nase stvari), je po skupinskem sestanku naredil daljša osebna srečanja z vsakim članom ekipe. S tem je potešil Relatorja, ki ljudi spoznava v globino in individualno.
Da bo odlično lahko izpeljal vse svoje naloge (z Achiever in Responsibility), vključno s kakšno novo drzno idejo, sva prišla do rešitve, kjer bo prve mesece prevzel le toliko večjih nalog, da je za 80% napolnil »svoj razpoložljiv čas« (4 projekte namesto 5). V tem vmesnem času bo z dodatnimi 20 % časa naredil dvoje.
Posvečal se bo delovanju posameznikov in celotne ekipe (Relator). S tem bo zagotovil (in bo 110% prepričan), da bodo lahko člani ekipe skozi leto opravilo delo na način, ki bo ustrezal njegovim standardom – kakovostno in pravočasno. To potrebuje, saj njegov ekipni Responsibility »zahteva« izrazito odgovornost do rezultatov.
Razvil in interno »prodal« bo še eno izmed kreativnih in drznejših idej, ki jih ima za segment največjih IT partnerjev in največjih kupcev. Za izvedbo mu bo preostali rezervirani čas še kako prav prišel. In ne dvomim, da bo naslednjega julija ponovno med top performerji.
Preobrat
Vse naštete aktivnosti, predvsem pa kombiniranje svojih nadarjenosti na drugačne načine kot doslej, so ga osvobodile. Skupaj z ekipo doseže več kot je prej, hkrati pa ima več časa za aktivnosti, ki so mu zares všeč. Pri teh da še več od sebe in je bistveno bolj zadovoljen. In to ne da bi moral dati odpoved in »žgati na bobne«. Raziskave kažejo, da je pri ljudeh, ki dnevno uporabljajo svoje odlike, kar 6x večja verjetnost da so aktivno zavzeti in kar 3x manjša verjetnost škodljivega stresa. Slednjega se bo rešil tudi tako, da se bo v zasebnem času ponovno posvetil družini - ki jo je v zadnjih letih postavljal na drugi tir.
Kaj pa vi? Kakšen delež časa namenite za stvari, ki jih obožujete? Če bi danes lahko opustili 25% obveznosti, česa bi se lotili?
Pišite nam, izpolnite test in izkoristite enourno neobvezujoče srečanje, kjer pogledamo, kako lahko svoje nadarjenosti izkoristite za doseganje večjega individualnega in timskega uspeha.